Ekskluzivno za Fashion.si: Intervju z Anjo Humljan, ustanoviteljico koncepta urbane joge

17. 3. 2015 // Wellness / Telo

»Urbana joga ni joga. Je arhitekturni eksperiment, ki spreminja način, na katerega zaznavamo vsakodnevne situacije v urbanem okolju: ne gre za geometrijo in funkcijo, ampak za podzavestno čutno izkušnjo, ki vpliva na to, ali se v določenem prostoru počutimo ugodno ali neugodno,« za uvod pove Anja Humljan, mlada arhitektka, ki s projektom Urbana joga razvija novo metodo za analizo potenciala prostora, s katero želi vzpostaviti most med stroko, uporabnikom in arhitektom. Svoj projekt je podprla z izjemnimi fotografijami iz velikih svetovnih mest. Projekt The Urban Yoga je zaživel tudi na platformi za množično financiranje Kickstarter

Kje in kako si pravzaprav prišla na idejo Urbane joge? Zasledili smo, da se pripravlja tudi knjiga, kajne?

V Sloveniji sem zaključila študij arhitekture, šolala pa sem se tudi na Danskem (digitalno oblikovanje) in v Avstraliji (fotografija, video in snemanje zvoka), delala pa sem tudi na projektih v New Yorku, Parizu in Madridu. Ob vsem tem sem začutila, da prostor ponuja nekaj več, da s podzavestno izkušnjo preko vseh čutov vpliva na človeka. Prostor zame ni le geometrija in funkcija, ampak se razteza dlje od tega, kar lahko merimo in vidimo. Najverjetneje mi je pri tem pomagalo dejstvo, da sem plesalka in učiteljica joge, saj se zdi, da s stremljenjem za harmonijo čutnih dražljajev – uravnotežanja vidnih z vonjalnimi, otipnimi in slušnimi - filozofijo iz joge prenašam v urbani prostor.

Anja, vemo, da si do sedaj živela že vsepovsod, saj te je pot študija in nadaljnjega profesionalnega razvoja vodila po vsem svetu. Kje se počutiš najbolje?

Bila sem že marsikje, in kar se življenjskega stila tiče, se dolgoročno vidim živeti nekje v Evropi, , saj ima dušo, tradicijo, preteklost. A, vseeno, človek nikoli ne ve, kam ga popelje pot. Morda je klišejsko, toda v Parizu se počutim zares dobro. Pariz je hkrati umirjen in hkrati poln energije, je uravnoteženo mesto. Všeč mi je tudi New York, toda tam se je težje umiriti, je mesto izrazitega »hypa«. Zanimiva je tudi Avstralija, saj se mi zdi, da so ljudje tam srečni zato, ker nimajo prevelikih pričakovanj od življenja, pa kljub vsemu dosegajo visoko kvaliteto bivanja. Je umirjena, človek ima občutek varnosti, edina pomanjkljivost pa so morda le ogromne razdalje med mesti. Najbolj od vseh držav, ki sem jih doživela, pa me inspirira Japonska. Kar me pri njej intrigira je dejstvo, da je tehnološko tako napredna, a hkrati skozi vse pore diha tradicijo. Ta harmonija me je popolnoma očarala. Še leta po obisku Japonske ni minil dan, da se je ne bi spomnijala: vonjav, intenzitet barv, otipov, ... Ne glede na vse, se v prihodnosti vidim v starem jedru večjega evropskega mesta, ki je polno pestrega dogajanja (koncertov, razstav, predstav, ...). Idealno bi bilo, če je blizu vode in Slovenije ... Vsakič, ko me kdo želi popeljati po tujem mestu, rečem – pelji me do vode. Kot da ob vodi umerim notranji, lastni prostor, z zunanjim, ki me obdaja.

Naše bralke prav gotovo zanima, kje ti je bil do sedaj najbolj všeč ulični stil lokalnih prebivalcev.

Po uličnem stilu prepoznam slog mesta, ki ga posvojim in ponesem s seboj do naslenje destinacije. Že ko pogledam v omaro je zanimivo, kako se med se boj ločijo obleke in stil iz Madrida, New Yorka, Avstralije, ... Najbolj me je očaralo tekstilno oblikovanje na Japonskem. Ampak ne ekstravagantni vidik mode, pač pa subtilnost in izbranost teksture, materialov in njihovega načina spajanja, kombiniranja in plastenja. Oblačila z Japonske mi dajo mi občutek, kot da lahko skozi tiste drobcene, nevidne prostorce v tkanini pronica človekova duša. Morda je zanimivo to, da razsežnosti modnega sloga mesta prepoznam tudi po moških čevljih. Te si ponavadi ogledujem na podzemni železnici, saj se tako kratkočasim. Pri moškem vedno opazim, kaj ima obuto. In zanimivo mi je to, da so pri odnosu do čevljev precej iznajdljivi in duhoviti, to me vedno zabava - kako si zavežejo vezalko, zalepijo ali zataknejo kakšen pogrešan kos, ...

Velik del tvojega ustvarjanja sta tudi koncepta »lepote« in »estetike«. Kako ju vidiš in kako sta med seboj povezana?

Sem v neprestano v iskanju obojega. Estetika je zame sinonim za notranje ugodje, ki povzroča neverjeten užitek. Če bi morala ločiti lepoto od estetike, bi izpostavila to, da ima lepota več »duše«, kot estetika. V lepoti, kot jo doživljam sama, ni nujno, da je vse »lepo«.

Se morda vidiš tudi na drugih področjih oblikovanja in estetike, morda celo modi in osebnem stilu?

Najprej želim uspešno izpeljati Kickstarter kampanjo, ki je v teku, in zbrati sredstva za nadaljni razvoj Urbane joge. Napisala sem knjigo The Urban Yoga, v kateri sem predstavila izhodišča o tem, kaj mi predstavlja urbani prostor in kako ga dojemam. Knjiga vključuje serije fotografij The Urban Yoga, projekt, ki se razteza med New Yorkom, Madridom, Parizom in Ljubljano. Na fotografijah se razpenjam med različnimi urbanimi strukturami in so kot take metafora za to, da mora biti urbani prostor načrtovan s človekom kot čutečim bitjem v mislih. Hkrati pozivajo vse urbane prebivalce, da se prostoru začnejo predajati in ga opazovati, ne samo z vidom, ampak tudi z vonjem, otipom, okušanjem in s sluhom. To je posebne sorete izkušnja, ki poseže globoko v človeka.

Kako bi opisala svoj modni stil? Kako dojemaš oblačila in kje jih ponavadi kupuješ?

Vedno kupujem večne kose, saj se na kose oblačil navežem, veliko mi pomenijo in vsekakor niso le potrošni material. Čutim, da sama definiram svoje stajlinge, ogromno mi pomeni kroj, saj moram občutiti, da je obleka na meni zaživela. Trende jemljem kot inspiracijo, vendar jim slepo ne sledim. V vsakem mestu si ponavadi izberem eno trgovino, kjer so mi skoraj vse stvari všeč (v Slovenji je to Massimo Dutti, v Madridu Kling, ...), saj nimam kondicije za šoping in potrpljenja za brskanje po prodajalnah z oblačili. Pogosto si kupim kos, ki mi zares ustreza, kar v več barvah. Zadnje čase me moti, da se je zabrisala meja med dražjimi in poceni kosi, saj se vedno pogosteje dogaja, da cena nujno ne odraža kvalitete. Ko mi določeni kos energetsko več ne služi, pa ga zlahka oddam in se od njega poslovim.

Več o konceptu Urbane joge na spletni povezavi

http://theurbanyoga.com/

P.C.

Fotografije: Irena Herak, Jaka Vinšek, Emilio P. Doiztua

1.jpgunnamed_4.jpg