Na srečo tudi teden, poln delovne vneme, sestankov, načrtovanja, neizogibnih opravkov, pa tudi čustvenega rodea in taktičnega preigravanja, srečno dočaka svoj konec. Življenjski tobogan spoznanj človeka popelje v nove dimenzije in mu odpre oči za do tedaj še nejasno, neizkušeno in nedoživeto. Po takih dneh je nujen kratek pobeg nekam blizu, a hkrati daleč od vsakdanjega, običajnega in morda celo obrabljenega. V Trst na kavo?

Trst je nekdaj največje slovensko mesto, ki je svoj mogočni pohod začelo že za časa Rimljanov in mu je status kolonije podelil sam Julij Cezar. V središču mesta tako še danes lahko občudujemo dobro ohranjeno gledališče, na griču svetega Justa pa ostanke civilne bazilike ter izkopanine iz zgodnje dobe krščanstva. Trstu do živega niso mogli ne Langobardi ne Karel Veliki. Razcvet v času Avstro-Ogrske monarhije pa je sploh poglavje zase, tako kot pomen pristanišča in vpliv železne ceste vse do cesarskega Dunaja.

Zapeljite se čez mejo, mimo včasih popularnih duty free shopov, kjer smo se včasih zalagali s parfumi, žganimi pijačami in drugimi dragocenostmi. Parkirajte na Opčinah in med vožnjo v starem tramvaju podoživite preteklost. Osredotočite se na trenutek in v pravem časovnem stroju vsrkajte ves sladki sok vikenda. Naužijte se (precej pogosto slišane) domače besede, morskega zraka, vonja po soli, oči pa brez slabe vesti napasite na ogromnih križarkah in privlačnih izložbah.

Trst je mesto, kjer morate izkusiti prijaznost in uslužnost natakarjev, si vzeti čas za aromatično in kremasto kavo, kosilo v barvah in nekaj kozarčkov prosecca. Po ulicah z značilnim primorskim šarmom enostavno morate sprehoditi svojega domačega ljubljenčka (ne nujno partnerja) in dan zaključiti s polnimi rokami dobrih nakupov …

Povezani članki

• Zelenci
• Vse poti vodijo v Grožnjan
• Povsem običajno sobotno popoldne v Trstu …
• Jesensko raziskovanje duše