Kako mladi danes vidijo idrijsko čipko? Ne le kot pomemben del slovenske kulturne dediščine, ampak tudi kot material, s katerim je mogoče ustvarjati sodobno modo. To dokazuje skupina MLADi Društva klekljaric idrijske čipke s projektom Klekljani ovratniki v moderni preobleki.
V projektu je sodelovalo petnajst mladih ustvarjalcev, ki so skozi različne vsebine spoznavali idrijsko čipko – od njene zgodovine in tehnik klekljanja do digitalizacije vzorcev, trajnosti in problematike hitre mode. Pri tem so razmišljali predvsem o tem, kako tradicionalno čipko približati sodobnemu času in jo uporabiti na način, ki je blizu njihovi generaciji.
Ko tradicionalni kos postane modni dodatek
Osrednji element projekta so bili klekljani ovratniki. Gre za enega prepoznavnih kosov, povezanih z idrijsko čipko, ki so ga mladi tokrat interpretirali nekoliko drugače.
Pri oblikovanju so iskali načine, kako ovratnik vključiti v sodobna oblačila in styling. Nastali so unikatni modni kosi, ki jih lahko razumemo kot samostojen modni dodatek in ne več zgolj kot tradicionalni element oblačila.
Kreativno vodstvo projekta je prevzel studio Karlo Kirri, ki se že ukvarja s sodobnim vključevanjem idrijske čipke v modo in styling. Njihovo delo je bilo mogoče videti tudi pri slovenskih glasbenikih, kot so Joker Out, MRFY, Ezra in Devito.
Sodelovanje je mladim pokazalo, da tradicionalna obrt lahko postane del sodobne mode, ne da bi pri tem izgubila svojo prepoznavnost. Prav nasprotno – s premišljeno uporabo lahko dobi nov kontekst in doseže tudi občinstvo, ki s tradicionalno čipko sicer nima veliko stika.
Pomemben del projekta je bila tudi trajnost
Pri ustvarjanju niso uporabljali samo na novo sklekljane čipke. V posamezne kose so vključili tudi stare družinske čipke, materiale za recikliranje in second hand oblačila.
S tem je projekt odprl tudi vprašanje odnosa do oblačil in materialov. Namesto kupovanja novih materialov so ustvarjalci raziskovali možnosti ponovne uporabe in predelave že obstoječih kosov. Stara čipka tako ni bila nekaj, kar bi ostalo pospravljeno v omari, ampak je postala osnova za nov modni izdelek.
Takšen pristop je še posebej zanimiv v času, ko se vse več govori o trajnostni modi, ponovni uporabi in bolj odgovornem odnosu do potrošnje.
Predstavitev na Festivalu idrijske čipke
Končni rezultat projekta je kolekcija unikatnih modnih kosov, ki je bila prvič predstavljena na letošnjem 44. Festivalu idrijske čipke.
Pomemben del predstavitve je bila tudi profesionalna modna fotografija, ki je ovratnike predstavila v sodobnem vizualnem kontekstu. Namen ni bil ustvariti še ene predstavitve tradicionalne čipke, temveč pokazati, kako jo je mogoče razumeti in uporabljati danes.
Projekt tako odpira zanimivo vprašanje: kaj lahko idrijska čipka pomeni mladi generaciji?
Odgovor skupine MLADi je jasen – lahko je tradicija, lahko je ustvarjalni material, lahko je modni dodatek, predvsem pa je lahko nekaj, kar mladi aktivno soustvarjajo.
Za prihodnost čipke so pomembni tudi mladi
Projekt je še posebej aktualen letos, ko je idrijska čipka postala prva slovenska geografska označba obrtnih in industrijskih izdelkov, registrirana na ravni Evropske unije.
Takšno priznanje je pomemben korak za zaščito in prepoznavnost idrijske čipke, vendar je za njen nadaljnji razvoj pomembno tudi to, da ostane zanimiva novim generacijam.
Prav zato imajo projekti, pri katerih mladi sami raziskujejo, ustvarjajo in iščejo nove načine uporabe čipke, posebno vrednost. Tradicijo namreč ne ohranjajo le tako, da jo poznajo, ampak tudi tako, da jo vključujejo v svoje okolje in ji dodajajo svoje ideje.
Idrijska čipka je tako lahko hkrati kulturna dediščina in sodoben oblikovalski element. Projekt Klekljani ovratniki v moderni preobleki pa je dober primer, kako lahko mladi pomagajo pri tem, da tradicija ostane aktualna tudi v prihodnje.
O projektu
Projekt: Klekljani ovratniki v moderni preobleki
Organizator: Društvo klekljaric idrijske čipke – skupina MLADi in skupina DOLE, pod okriljem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Andragoškega centra Slovenije
Kreativno vodstvo: Karlo Kirri
Strokovno vodstvo: Nina Gantar, Sonja Mlakar in Maša Strobl
PR
