Identiteta

3. 6. 2015 // Kolumne / Liza Rihar

Obljubila sem, da ne bom pametovala, kritizirala ali delila nasvetov. Tako le javno razmišljam o osebnem stilu, domačem trgu, trendih, trgovinah, medijih, oblikovalcih, navdihu, sporočanju, družabnih omrežjih, ter tisočerih povezanih pojmih, ki tvorijo trenutno modno klimo. Slednje ne razumem kot nepotrebne muhe, kakor jo naše podalpsko pleme nemalokrat označuje. Le ta je namreč zgovoren indikator širših podnebnih razmer. Teh 'ta pravih'. Političnih, kulturnih, ideoloških, finančnih.

Kot razmišljujoč subjekt tako sprejemam odgovornost zase, za svoj videz in za posledice lastne potrošnje. Carrie je lagala. Devetdeseta so in, ampak preživeta. Nisem 'šopoholik' in ne potrebujem nakupovalne terapije. Zastareli klišeji me jezijo. Lokalno modno dogajanje je v neki splošni javni zavesti Slovencev trivialno, nekateri ga celo razumejo kot škodljivega. Zato zaradi pomanjkanja kvalitetnega dialoga o sodobnemu človeku in tem kako ga osebni videz determinira, modo še vedno gledamo skozi prizmo puhlosti. Taki posledično ostajamo.

Osebni stil je neposreden odraz identitete. Estetskih preferenc, družbenega položaja, poklica, izobrazbe, samozavesti, spoštovanja okolice, fizičnih lastnosti, porekla, ambicij, pripadnosti, politične pozicije, higijene... Ne želim, da bi me posredno označevali drugi. Razmišljam sama. Zase.

Na koncu dneva gre za odločitve, ki izvirajo iz vsakdanjih dilem. Poceni ali drago. Unikat ali predelava. Trend ali trajnost. Konformizem ali upor. Komercijala ali alternativa. Pravih odgovorov ni. So le tisti, ki posledično pripeljejo do tega, da se v dvigalu slikaš v ogledalo in mirno pripneš #ootd. Najmočnejša argumentacija stylinga je skladnost. Vrednot, namena in podobe. Sklepam. Iščem prava vprašanja in odgovarjam iskreno. Da se lahko uredim pogumno in se mi samopodoba ne sesuje vsakič, ko se mi mimoidoči na glas smeji v obraz. In to se ne dogaja redko.

Ponosno se z glavo zaletavam v zid, ki je podpora slovenski modni sceni. Glasno zagovarjam Ljubljanski teden mode, mesec oblikovanja, ter številne druge inicijative in pri tem ugotavljam, da še vedno naredim premalo. Zakaj v Zaro namesto v Squat? Že čutim, da se me loteva svež paket neprijetnih vprašanj, ki sem se jih izogibala. Napadel me bo med urejanjem za večerno revijo, popustil naslednjič pred H&M stojalom z nakitom. Zavedam se svojih slabosti in resnično obljubljam, da se bom poboljšala. Sproti. Med raziskovanjem povezav med sabo, svetom in modo.

img_20141018_194108.jpg